Kaj novega se dogaja na področju čezmejnega dela na daljavo in socialne varnosti?

Država zavarovanja

V skladu z uredbami EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti je to, v kateri državi je delavec zavarovan, odvisno zlasti od tega, v kateri državi se delo opravlja. V okviru čezmejnega zaposlovanja se lahko zaradi dela na daljavo spremeni tudi država zavarovanja. Ta sprememba je zlasti verjetna, če delo na daljavo zajema več kot 25 % delovnega časa zaposlenega, saj se delo, ki bi se običajno opravljalo v prostorih delodajalca, zdaj opravlja na daljavo iz države, v kateri ima zaposleni stalno prebivališče.

Začasni ukrepi med pandemijo

Da bi upravna komisija obravnavala zgoraj navedeni izziv, je med pandemijo bolezni COVID‑19 sprejela začasne ukrepe. V teh ukrepih je bilo pojasnjeno, da se zaradi dela na daljavo, ki se zaradi pandemije opravlja v državi članici, ki ni država delodajalca, ne bi smela spremeniti država zavarovanja. Vendar so ti izredni ukrepi, povezani s pandemijo, nehali veljati 30. junija 2023.

Uvedba novega okvira

Upravna komisija se zaveda vse večje pomembnosti dela na daljavo, zato je uvedla nov okvir za zagotavljanje prožnosti. Od 1. julija 2023 veljajo smernice za delo na daljavo in okvirni sporazum o čezmejnem delu na daljavo (TWA).

Ključne točke okvirnega sporazuma o čezmejnem delu na daljavo

• Okvirni sporazum o čezmejnem delu na daljavo se uporablja takrat, kadar sta tako država sedeža delodajalca kot država stalnega prebivališča podpisnici okvirnega sporazuma o čezmejnem delu na daljavo, delo pa je razdeljeno na delo na daljavo in delo na lokaciji.
• Ne uporablja se za samozaposlene osebe.
• Seznam držav podpisnic je na voljo na uradni spletni strani.

Ocenjevanje čezmejnega dela na daljavo v skladu z okvirnim sporazumom o čezmejnem delu na daljavo

Obseg dela na daljavo je ključni dejavnik pri določanju uporabetega okvirnega sporazuma.

• Delo na daljavo v državi stalnega prebivališča delavca mora potekati manj kot 25 % delovnega časa.

V tem primeru delavec ostane zavarovan v državi svojega delodajalca v skladu s standardnimi pravili. O tem je treba obvestiti državo njegovega stalnega prebivališča.

• Delo na daljavo v državi stalnega prebivališča delavca poteka od 25 % do 49 % delovnega časa, obe državi pa sta podpisnici okvirnega sporazuma o čezmejnem delu na daljavo. V tem primeru je lahko delavec na zahtevo države delodajalca v skladu z okvirnim sporazumom o čezmejnem delu na daljavo zavarovan v državi delodajalca (s soglasjem delavca in delodajalca) za obdobje največ treh let, ki se lahko podaljša.
• Delo na daljavo v državi stalnega prebivališča delavca poteka 25 % ali več delovnega časa, ena ali nobena država pa nista podpisnici okvirnega sporazuma o čezmejnem delu na daljavo ali pa delo na daljavo poteka 50 % ali več delovnega časa. V takih primerih bi bilo treba obvestiti državo stalnega prebivališča delavca. V splošnem je delavec zavarovan v državi, v kateri ima stalno prebivališče. Kljub temu lahko v skladu s členom 16 Uredbe 883/2004 zahteva izvzetje, ki bi mu lahko omogočilo zavarovanje v državi delodajalca. To morata odobriti obe državi, ki sta vključeni v postopek.

Zapleteni primeri

V zapletenih primerih, ki vključujejo dejavnosti v več kot dveh državah članicah, delo za različne delodajalce v različnih državah ali hkratno delo kot zaposleni in samozaposleni, je treba o tem obvestiti državo stalnega prebivališča.

Državo zavarovanja je treba določiti na podlagi pravne presoje. V vseh primerih je mogoče v skladu s členom 16 Uredbe 883/2004 zahtevati izvzetje od standardnih pravil, zahtevo pa bodo obravnavale zadevne države.

Okvirni sporazum o čezmejnem delu na daljavo na splošno prinaša zaposlenim in delodajalcem, vključenim v čezmejno zaposlovanje, prožnost in jasnost. Njegovo besedilo je na voljo tukaj.

 

Sorodne povezave:

Uredbe o koordinaciji sistemov socialne varnosti

Smernice za delo na daljavo

Okvirni sporazum o čezmejnem delu na daljavo (TWA)

Seznam držav podpisnic okvirnega sporazuma o čezmejnem delu na daljavo

 

Več o tem:

Evropski dnevi zaposlovanja

Poišči Euresove svetovalce

Življenjske in delovne razmere v državah Euresa

Euresova zbirka podatkov o prostih delovnih mestih

Euresove storitve za delodajalce

Euresov koledar dogodkov

Prihodnji spletni dogodki

EURES na Facebooku

EURES na Twitterju

EURES na LinkedInu