Preskoči na glavno vsebino
EURES (EURopean Employment Services)
Novice25. september 2020Evropski organ za delo, Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanjePredviden čas branja: 5 min

Prihodnost dela: strokovnjaki za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT)

Napoved znanj in spretnosti, ki jo je pripravil center Cedefop, nam s prikazom prihodnjih trendov zaposlovanja omogoča, da si predstavljamo, kakšen bi lahko bil svet dela čez 10 let. V naši novi seriji člankov raziskujemo morebitne izzive in spremembe, s katerimi se bodo določeni poklici soočili v obdobju do leta 2030.

The future of work: ICT professionals
EURES

Poklic, ki smo ga v tem članku vzeli pod drobnogled, se nanaša na strokovnjake za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. Mednje spadajo osebe, ki izvajajo raziskave, načrtujejo, oblikujejo, pišejo, preskušajo, svetujejo in izboljšujejo sisteme informacijske tehnologije, strojno in programsko opremo ter s tem povezane koncepte za posebne aplikacije.

Glavna dejstva

  • Leta 2018 je bilo zaposlenih približno 3,5 milijona strokovnjakov za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo.
  • Zaposlovanje v tem poklicu se je med letoma 2006 in 2018 povečalo za nekaj več kot 29 %.
  • 71 % strokovnjakov za IT je imelo leta 2018 visoko stopnjo izobrazbe.
  • 25 % delovne sile je imelo leta 2018 srednjo stopnjo izobrazbe.
  • Informacijska in komunikacijska tehnologija je namenjena splošni rabi, zato lahko spremembe in motnje v gospodarstvu pomembno vplivajo na prihodnje potrebe po znanju in spretnostih strokovnjakov za IKT.

Naloge, znanja in spretnosti

Glavne naloge, znanja in spretnosti so navedeni spodaj v osnovnem zaporedju po splošni pomembnosti:

  • poznavanje dela z IKT,
  • samostojnost,
  • veščine zbiranja in vrednotenja informacij,
  • ustvarjalnost in odločnost,
  • pismenost,
  • sposobnost dela v skupini,
  • matematična pismenost,
  • usposobljenost za rutinska dela,
  • prodajne veščine in prepričljivost,
  • sposobnost poučevanja, usposabljanja in uvajanja drugih,
  • sposobnosti vodenja in usklajevanja,
  • spretnost,
  • ustrežljivost in skrb za stranke,
  • veščine za delo s stroji,
  • vzdržljivost.

Kakšni so trendi za prihodnost?

  • Zaposlovanje strokovnjakov za IT se bo v obdobju 2018–2030 predvidoma povečalo za 11 %, pri čemer bo ustvarjenih 395 000 delovnih mest.
  • Če upoštevamo število tistih, ki poklic v istem obdobju zapustijo (približno 1,2 milijona), ta rast nakazuje, da bo treba med letoma 2018 in 2030 zapolniti 1,6 milijona delovnih mest na področju IKT.
  • Delež strokovnjakov za IKT s srednjo stopnjo izobrazbe bo v letu 2030 ostal bolj ali manj nespremenjen pri 23 %.
  • Delež strokovnjakov za IKT z visoko stopnjo izobrazbe pa naj bi se do leta 2030 predvidoma povečal na 74 %.

Kateri dejavniki sprememb bodo vplivali na njihova znanja in spretnosti?

  • Razvoj na področju tehnologije in vrednostnih verig: ker IKT postaja del vse več gospodarskih dejavnostih, se še naprej razvijajo številne programske aplikacije. Razvoj na področju tehnologije in vrednostnih verig bo verjetno zahteval preusmeritev od tehničnih znanj na področju IKT k spretnostim in znanjem v določenem sektorju ter mehkim veščinam, kot sta upravljanje in načrtovanje.
  • Nadaljnja digitalizacija gospodarstva: digitalizacija bo povečala povpraševanje po delavcih z dobrim poznavanjem sektorja, ki lahko razvijejo učinkovite, po meri zasnovane rešitve IKT za katero koli podjetje ali organizacijo.
  • Povečano oddajanje tehničnih znanj in spretnosti na področju IKT v zunanje izvajanje na cenejših trgih zunaj EU: strokovnjaki iz EU bodo morali v okviru IKT imeti tudi znanja in spretnosti v različnih sektorjih, kot je upravljanje dobavne verige.
  • Vse zmogljivejši računalniki: to bo povzročilo povečanje količine in raznolikosti ustvarjenih podatkov. zaradi teh „masovnih podatkov“ bi moralo priti do potreb po poglobljenih znanjih in spretnostih na področjih podatkovne analitike ter skaliranja in upravljanja podatkov za podjetja. Posledično se pričakuje, da se bodo pojavili novi poklici (npr. podatkovni znanstveniki, upravljavci podatkov in glavni nadzorniki podatkov).
  • Prehod k računalništvu v oblaku: pričakuje se, da bo ta prehod vse bolj opazen tako pri podjetjih kot tudi pri potrošnikih, pri čemer uporabniki ne bodo potrebovali toliko tehničnega znanja, saj bodo storitve oddane v zunanje izvajanje ponudnikom storitev v oblaku. Podjetja bodo torej potrebovala znanja in spretnosti na področjih integracije in upravljanja storitev, oblikovanja in upravljanja oblakov ter gradnje in optimiziranja podatkovnih centrov v oblaku.
  • Avtomatizacija: ker se naložbe v raziskave in industrijo na področjih avtomatizacije in vozlišč pametnega doma (angl. smart-home hubs) povečujejo, se bodo povečale potrebe po strokovnem znanju o programski in strojni opremi z visoko stopnjo matematične pismenosti in domenskega znanja. Strokovnjaki s temi znanji in spretnostmi bodo dragoceni tako za uveljavljene organizacije, ki si želijo utrditi svoj položaj na trgu, kot za zagonska podjetja, ki si prizadevajo za spremembo sedanjega stanja.
  • Rast interneta stvari: s tem se bodo povečale potrebe po znanjih in spretnostih ter poklicih, povezanih z arhitekturo in oblikovanjem, znanjih in spretnostih pri ravnanju z raznolikimi sistemi ter razumevanju standardizacije in interoperabilnosti med povezanimi sistemi (in sistemi, ki se lahko med seboj povezujejo). Prav tako se bodo povečale potrebe po tehničnem poznavanju omrežij interneta stvari ter znanj in spretnosti na področju upravljanja več konfiguracij, ki so del teh omrežij.
  • Medomrežno povezovanje zaradi „pametnih sistemov“: ker se z rastjo „pametnih sistemov“ različni elementi infrastrukture IKT vse bolj medomrežno povezujejo, bo vse več tudi groženj kibernetskega kriminala in kibernetskega terorizma. Kot odziv na to se pričakuje, da bodo narasle potrebe po znanjih in spretnostih s področja podatkovne znanosti in analitike ter poslovni žilici. Povečale se bodo tudi potrebe po znanjih in spretnostih, povezanih s kibernetsko varnostjo tako programske kot tudi strojne opreme, pri čemer bodo morali imeti strokovnjaki visoko stopnjo izobrazbe, da bodo izpolnili zahteve medomrežnih „pametnih“ infrastrukturnih sistemov prihodnosti.

Kako zadostiti tem potrebam po znanju in spretnostih?

Strokovnjaki za IKT pogosto niso študirali samo informacijske tehnologije. Izkušnje z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko (STEM) ter druga znanja in spretnosti, pomembna za IKT, jim tako lahko poleg širokega poznavanja specializiranih področij pomagajo pri prehodu k zaposlitvam kot strokovnjaki za IKT, ne glede na njihovo izobrazbo. Na voljo imajo več poklicnih certifikatov, ki jih lahko pridobijo pri zasebnih ponudnikih in akademskih ustanovah, da posodabljajo svoje znanje in spretnosti na določenem področju. Potrjevanje usposobljenosti se je v študiji kakovosti digitalne usposobljenosti izkazalo kot nujno za strokovnjake za IKT s kakršno koli izobrazbo – približno polovica jih ima vsaj en certifikat.

Vendar pa večji poudarek na področnem strokovnem znanju predstavlja izziv, saj bi moralo biti usposabljanje v različnih sektorjih (tj. pridobivanje znanja in strokovnega znanja v določenem sektorju ali več sektorjih) prav tako del usposabljanja na delovnem mestu. Da bi se spodbujala mobilnost strokovnjakov za IKT med gospodarskimi sektorji in/ali državami EU, Evropska komisija ponuja skupni evropski okvir za strokovnjake za IKT v vseh industrijskih sektorjih.

Ali bi želeli izvedeti več o napovedi znanj in spretnosti ter o tem, kakšna naj bi bila prihodnost delovnih mest v Evropi? Preberite naš članek o splošnem pregledu ter članke o poklicih na področju prava, sociale in kulture ter vodstvenih kadrih v gostinstvu in hotelirstvu ter prodaji.

 

Več o tem:

Evropski dnevi zaposlovanja

Drop’pin@EURES

Poišči Euresove svetovalce

Življenjske in delovne razmere v državah Euresa

Euresova zbirka podatkov o prostih delovnih mestih

Euresove storitve za delodajalce

Euresov koledar prireditev

Prihodnji spletni dogodki

EURES na Facebooku

EURES na Twitterju

EURES na LinkedInu

Teme
  • Zunanje novice EURES
  • Novice s trga dela/novice mobilnosti
  • Novice/poročila/statistika
  • Trendi zaposlovanja
Sektor
  • Accomodation and food service activities
  • Activities of extraterritorial organisations and bodies
  • Activities of households as employers, undifferentiated goods- and services
  • Administrative and support service activities
  • Agriculture, forestry and fishing
  • Arts, entertainment and recreation
  • Construction
  • Education
  • Electricity, gas, steam and air conditioning supply
  • Financial and insurance activities
  • Human health and social work activities
  • Information and communication
  • Manufacturing
  • Mining and quarrying
  • Other service activities
  • Professional, scientific and technical activities
  • Public administration and defence; compulsory social security
  • Real estate activities
  • Transportation and storage
  • Water supply, sewerage, waste management and remediation activities
  • Wholesale and retail trade; repair of motor vehicles and motorcycles

Izjava o omejitvi odgovornosti

Članki so namenjeni zagotavljanju informacij uporabnikom portala EURES o aktualnih temah in trendih ter spodbujanju razprav in debat. Njihova vsebina ne odraža nujno stališča Evropskega urada za delo (ELA) ali Evropske komisije. Poleg tega EURES in ELA ne podpirata zgoraj omenjenih spletnih mest tretjih oseb.