Karierno svetovanje: podpora delovni sili jutrišnjega dne

Nam lahko poveste kaj o sebi in vaši vlogi kariernega svetovalca?

Na univerzi v Nottinghamu (University of Nottingham) sem diplomiral leta 1983. Čeprav sem si želel postati psiholog v šolstvu, sem se znašel v poslovnem svetu, ne da bi vedel, kako dejansko uspeti. Različna delovna mesta so me privedla do specializacije na področju poslovnega razvoja, in sicer natančneje razvoja partnerskih strategij. Zdaj imam svoje podjetje, ki malim podjetjem pomaga rasti.

Pred malo več kot tremi leti je univerza poiskala bivše diplomante, da bi izboljšala podporo, ki jo ponuja svojim študentom in nedavnim diplomantom. Kot karierni svetovalec si prizadevam mladim umom pomagati na začetku njihove kariere, hkrati pa je to tudi naložba v moje lastno vseživljenjsko učenje.

Katere vrste podpore na splošno ponujate študentom?

Svojim varovancem pomagam z nasveti, kako se pripraviti na poslovni svet, pa naj gre za pripravništvo, začasno delo ali redno zaposlitev. Študent si svetovalca izbere na podlagi ozadja, izkušenj in nabora znanj in spretnosti, tako da se z njegovega vidika čim bolj ujemata.

Svetujem na primer o tem, kako je sestavljen razgovor, tehnikah spraševanja, kaj delodajalci iščejo, kako napisati življenjepis in motivacijsko pismo, jezik, ki se uporablja v poslovnem svetu, in poteku sestankov. Študenti včasih med pogovorom lažje uvidijo svoje prednosti in slabosti, kar jim pomaga pri odločanju, kakšne vloge bi bile zanje primerne.

Poleg tega, da pomagate pri bolj praktičnih stvareh, kot so življenjepisi in priprave za razgovor, študentom pomagate tudi s psihološkega vidika. Ali lahko poveste kaj več o tem?

To je tisto, zaradi česar je odnos uspešen ali neuspešen. Ne gre zgolj za bežno poznanstvo. Namen sodelovanja je samo eden: pripraviti študenta na svet dela. Temu morata biti zavezani obe strani. Kot v vsakem odnosu je tudi tu potrebno razumeti njegov okvir ter postaviti pravila in meje.

Študenti so polni dvomov, a so hkrati drzni in sposobni nepremišljeno tvegati. Večinoma so naučeni, da svojo uspešnost primerjajo z vrstniki, namesto da bi imeli postavljene notranje standarde. Najpomembnejše je, da se osvobodijo pričakovanj drugih in da si zase postavijo stvarne cilje.

Menim, da je to temelj za gradnjo zaupanja. Kadar se sami odločate o svoji prihodnosti, ne da se trudite izpolnjevati pričakovanja drugih ljudi, takrat potrjujete, da vaše želje štejejo. Da vi sami štejete. V samem sebi morate poiskati odgovore, in ko jih najdete, boste verjeli v svoje sposobnosti, da si lahko sami zgradite svojo prihodnost.

Študenti zmorejo sami prehoditi to pot, svetovalec jih le usmerja, da jim je lažje. Tako opravljeno pot sam vidim kot izkušnjo osebne rasti.

Na drugi strani v poslovnem svetu je seveda delodajalec. Kako bi lahko podjetja po vašem mnenju postala privlačnejša za mlade?

Izkazujejo lahko zavezanost raznolikosti in vključenosti, odgovornosti podjetij, okolju in duševnemu zdravju svojih zaposlenih. Priporočil bi, da posnamejo pogovori z resničnimi diplomanti, ki so zdaj cenjeni sodelavci in ki bodo opisali, kako so se spopadli z izzivi in kako so uspešni v podjetju.

Svet dela se hitro spreminja. Kako to po vašem mnenju vpliva na študente, njihovo sposobnost za iskanje dela in sposobnost prilagajanja novim delovnim okoljem?

To je težko, saj sploh nimajo delovnih izkušenj. Dobra novica pa je, da se delodajalci začenjajo zavedati, da zaposlovanje, ki temelji samo na izkušnjah, zdaj ko vstopamo v četrto industrijsko dobo, ni več dovolj.

Strojno učenje, umetna inteligenca in avtomatizacija hitro spreminjajo merila, ki jih delodajalci uporabljajo pri iskanju talentov. Spretnosti za reševanje problemov, odpornost in ustvarjalnost so na delovnem mestu čedalje bolj cenjene, pa tudi družbene spretnosti so vse bolj izpostavljene. Večino časa bo porabljenega za delo v majhnih skupinah, ki si bodo prizadevale za povezovanje s tehnologijo, da bi dosegli najboljše rezultate. Človeški dejavnik bo postal merilo, način merjenja pa bodo našli delodajalci.

Paziti je treba, da smo ves čas prilagodljivi in odprti za učenje. Študenti imajo tako ugodno izhodišče, saj imajo sposobnosti za pridobivanje znanj in rast. Pripravljeni morajo biti na vseživljenjsko učenje ter nova znanja uporabljati na delovnem mestu, da bi podjetju, za katerega delajo, pomagali k čim večji prilagodljivosti.

In nazadnje, kaj je najboljše pri delu kariernega svetovalca?

Videti, kako ljudje poletijo. Opazovati ljudi pri rasti je eno največjih daril v življenju. Vpliv, ki ga lahko imate na samozavest, način razmišljanja, meje, neodvisnost misli in ustvarjalnost, je ogromen. Zares lahko pomagate, gre pa za dvosmerni proces. Sam sem imel priložnost podrobno se seznaniti z različnimi načini dela, bolj pa tudi razumem izzive, s katerimi se srečujejo mladi talenti.

 

Sorodne povezave:

Univerza v Nottinghamu

Univerza v Nottinghamu – Karierno svetovanje

 

Več o tem:

Evropski dnevi zaposlovanja

Drop’pin@EURES

Poišči Euresove svetovalce 

Življenjske in delovne razmere v državah Euresa

Euresova zbirka podatkov o prostih delovnih mestih

Euresove storitve za delodajalce

Euresov koledar prireditev

Prihodnji spletni dogodki

EURES na Facebooku

EURES na Twitterju

EURES na LinkedInu