Priprava na prihodnja znanja in spretnosti

Družba Deloitte je pred kratkim opravila evropsko raziskavo o delovni sili, da bi pridobila vpogled v razmišljanja ljudi o tem, kako se spreminja svet dela. V 15‑mesečno študijo je bilo vključenih več kot 15 000 oseb iz desetih evropskih držav. V nadaljevanju smo povzeli ključne ugotovitve.

Večina delavcev vidi učinek tehnoloških sprememb kot pozitiven

Družba Deloitte je ugotovila, da so delavci na splošno pozitivni glede vpliva tehnoloških sprememb na znanja in spretnosti:

• 51 % delavcev meni, da se bo zaradi avtomatizacije v desetih letih izboljšala kakovost njihovega dela;
• 50 % jih meni, da jim avtomatizacija daje priložnost za razvoj novih znanj in spretnosti;
• 48 % jih meni, da bodo zaradi avtomatizacije postali še produktivnejši;
• samo 24 % jih je prepričanih, da bodo zaradi avtomatizacije izgubili zaposlitev;
• samo 26 % vprašanih pravi, da bo avtomatizacija zmanjšala njihovo varnost zaposlitve.

Če se upošteva stopnja izobrazbe, so delavci z višjo stopnjo izobrazbe bolj naklonjeni vplivu tehnologije, medtem ko imajo delavci z nižjo izobrazbo bolj negativno mnenje.

Večina delavcev meni, da so pripravljeni za prihodnost

Skoraj 90 % delavcev meni, da so „do neke mere pripravljeni“ ali „zelo pripravljeni“ za prihodnost.

Z vidika usposobljenosti na glavnih področjih znanj in spretnosti:

• jih 52 % meni, da so že odlično usposobljeni na področju naprednih informacijsko-tehnoloških znanj (23 % jih navaja, da bi morali izboljšati obstoječe znanje in spretnosti);
• jih 45 % že ima visoko raven tehničnega znanja (pri čemer jih mora 20 % izboljšati obstoječe znanje in spretnosti);
• jih 38 % že ima visoko raven sposobnosti učenja (pri čemer jih mora 19 % izboljšati obstoječe znanje in spretnosti).

Delavcem se prav tako zdi, da so bolj pripravljeni na razvoj, ki ga prinašajo tehnologije v vzponu, kot drugi udeleženci:

• 26 % jih meni, da so zelo dobro pripravljeni;
• 22 % jih meni, da je njihov delodajalec zelo pripravljen;
• 19 % jih meni, da je njihov sektor zelo pripravljen;
• 14 % jih meni, da so njihove vlade/politične institucije zelo pripravljene.

Večina delavcev meni, da bi se morali ukrepi politike osredotočiti na izobraževanje in usposabljanje

Delavci so na vprašanje o različnih ukrepih, ki bi jih vlada lahko uvedla, odgovorili, da največji pomen pripisujejo izobraževanju in usposabljanju:

• 52 % delavcev meni, da bi morali biti ukrepi politike osredotočeni na izboljšanje razpoložljivosti poklicnega in strokovnega usposabljanja;
• 52 % jih meni, da bi morali biti ukrepi osredotočeni na izboljšanje srednješolskega izobraževanja;
• 46 % jih meni, da bi morali ukrepi dati prednost izboljšanju dostopa do novih tehnologij;
• 42 % jih navaja, da bi morali biti ukrepi osredotočeni na izboljšanje univerzitetnega izobraževanja;
• samo 21 % vprašanih meni, da bi moral biti glavni cilj ukrepov predvsem omejitev uporabe tehnologij, zaradi katerih so ogrožena delovna mesta.

Z vidika stopnje izobrazbe je večja verjetnost, da bodo delavci z nižjo stopnjo izobrazbe podpirali omejitev uporabe novih tehnologij.

Zaključki in priporočila

• Večina delavcev je pripravljena izkoristiti potencial tehnologije. To je v nasprotju s splošnim prepričanjem, da se delavci bojijo tehnoloških sprememb in se niso pripravljeni prilagoditi nanje. Družba Deloitte predlaga, da bi morali oblikovalci politik najti način za vključevanje delavcev v proces tranzicije in da bi se morali javni organi osredotočiti na razvoj pozitivnega diskurza v zvezi z digitalno revolucijo (npr. potencial tehnologije za ustvarjanje delovnih mest).
• Za nizko kvalificirane delavce obstaja tveganje, da bodo zapostavljeni, če ne bodo sprejeti ustrezni ukrepi. Zaposleni z visoko stopnjo izobrazbe so bolj optimistični glede prihodnosti dela kot delavci z nižjo stopnjo izobrazbe. Družba Deloitte priporoča, da bi morale vlade sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da bi se vsi zavedali realnosti četrte industrijske revolucije in bili pripravljeni nanjo, zlasti z uporabo prilagojenih ukrepov politike za pomoč tistim, ki so najbolj izpostavljeni tveganju, da bodo zapostavljeni.
• Delavci od vlade pričakujejo, naj bo zgled in zagotovi univerzalen okvir. Dejstvo, da visok odstotek delavcev meni, da so pripravljeni za prihodnost, kaže na to, da bi utegnili nekateri podcenjevati vpliv prihodnjih sprememb in da obstaja splošno pomanjkanje ozaveščenosti o potrebi po strokovnem izpopolnjevanju in prekvalificiranju. Družba Deloitte priporoča, da bi morale vlade in javni organi delavcem zagotoviti informacije in dajati pozitiven zgled s sprejetjem novih tehnologij.
• Vlade bi morale zainteresiranim stranem zagotoviti ustrezno okolje za odpravo vrzeli v znanjih in spretnostih. Čeprav delavci menijo, da bi bilo treba prednost dati politikam izobraževanja in usposabljanja, so prav tako prepričani, da je zagotavljanje usposabljanja večinoma v pristojnosti delodajalcev in ne javnih organov. Družba Deloitte priporoča, da bi morala podjetja voditi tehnološko tranzicijo z uvedbo kulture učenja, vlade pa bi morale vlagati v poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje ter vseživljenjsko učenje.

Več informacij o evropski raziskavi o delovni sili za leto 2019 in ugotovitvah družbe Deloitte je na voljo na spletni strani Deloitte Insights.

 

Sorodne povezave:

Deloitte Insights

 

Več o tem:

Evropski dnevi zaposlovanja

Drop’pin@EURES

Poišči Euresove svetovalce

Življenjske in delovne razmere v državah Euresa

Euresova zbirka podatkov o prostih delovnih mestih

Euresove storitve za delodajalce

Euresov koledar prireditev

Prihodnji spletni dogodki

EURES na Facebooku

EURES na Twitterju

EURES na LinkedInu