Informacije o trgu dela: Slovenija

Slovenija je srednjeevropska država, ki na severu meji z Avstrijo, na zahodu z Italijo, na severovzhodu z Madžarsko, na vzhodu in jugu pa s Hrvaško. Obsega 20.273 km2, v njej prebiva 2.108.708 prebivalcev.

Država je razdeljena na dve kohezijski regiji. Kohezijska regija Vzhodna Slovenija obsega osem statističnih regij: Pomursko, Primorsko-notranjsko, Podravsko, Posavsko, Zasavsko, Koroško, Savinjsko in Jugovzhodno Slovenijo, kohezijska regija Zahodna Slovenija pa štiri statistične regije: Osrednjeslovensko, Gorenjsko, Goriško in Obalno-kraško. Regije se po geografskih značilnostih kot tudi po ekonomski razvitosti med seboj razlikujejo. Regije, ki spadajo v zahodni del države, so med razvitejšimi in so pretežno storitveno naravnane, medtem ko je vzhodni del države manj razvit, redkeje poseljen in v večji meri usmerjen v kmetijsko in industrijsko dejavnost.

Gospodarsko najrazvitejša regija je Osrednjeslovenska, saj se v njej nahaja upravno, ekonomsko, kulturno in znanstveno središče ter glavno mesto države. V Osrednjeslovenski regiji je tretjina vseh podjetij. V to regijo na delo prihaja veliko prebivalcev iz drugih regij, med drugim iz Zasavske regije, v kateri je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) odstotek delovno aktivnih, ki odhajajo na delo v drugo regijo, največji v državi. V Osrednjeslovenski regiji je največ zaposlenih na področju dejavnosti javne uprave in obrambe, v dejavnosti obvezne socialne varnosti, izobraževanja in zdravstva ter trgovine, gostinstva, prometa, sledijo strokovne, znanstvene, tehnične in druge poslovne dejavnosti, za razliko od večine ostalih regij, kjer prevladujejo predelovalne dejavnosti. Regija ima tudi najvišje plače v državi.

Regija, kjer so zaradi dobrih gospodarskih rezultatov in izvozne naravnanosti podjetij plače prav tako višje od slovenskega povprečja, je Jugovzhodna Slovenija. Gre za regijo, ki je po površini največja, saj meri 2.675 km2. V regiji prevladujeta proizvodnja farmacevtskih preparatov in avtomobilska industrija.

Statistična regija z eno najvišjih stopenj delovne aktivnosti in najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti, ki se poleg Osrednjeslovenske regije in Jugovzhodne Slovenije uvršča med najrazvitejše slovenske regije, je Gorenjska. S svojo pretežno alpsko lego spada med turistično usmerjene regije, vendar je v regiji največ zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, nato pa v dejavnosti trgovine, gostinstva in prometa.

Od Osrednjeslovenske regije se po razvitosti najbolj razlikuje Pomurska regija, ki leži na severovzhodu države. Gre za pretežno kmetijsko, pa tudi v wellness in zdraviliški turizem usmerjeno regijo. Industrijska podjetja v regiji se večinoma ukvarjajo z živilsko-prehrambeno in kovinsko-predelovalno industrijo, bolj kot v drugih regijah je zastopano tudi gradbeništvo. Regija ima najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti, stopnja delovne aktivnosti pa je najnižja v državi.

Tako kot Pomurska regija je v Vzhodno kohezijsko regijo uvrščena druga največja regija v državi, to je Podravska regija. Regija na severu meji na Avstrijo (Štajerska), na jugu pa na Hrvaško. V regiji je veliko podjetij v predelovalnih dejavnostih, razvil se je tudi storitveni sektor. Razvojne prednosti regije so predvsem geostrateška lega, industrijska tradicija regije, izgradnja prometne infrastrukture ter vključevanje znanstveno raziskovalne infrastrukture Univerze v Mariboru ter drugih izobraževalnih ustanov v podjetniško sfero. Kljub temu je v regiji zelo nizka stopnja delovne aktivnosti.

V državi se povečuje obseg storitvenih dejavnosti, čeprav industrijska podjetja še vedno predstavljajo pomembnega zaposlovalca. Poleg predelovalnih dejavnosti, med katerimi izstopajo proizvodnja kovinskih izdelkov, proizvodnja električnih naprav, proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic ter proizvodnja drugih strojev in naprav, so večja področja dejavnosti in zaposlovanja v državi trgovina, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, gradbeništvo, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter promet in skladiščenje. Podjetja z največjim številom zaposlenih v državi so: Mercator d. d., Ljubljana, Krka d. d., Novo mesto, Pošta Slovenije d. o. o., Maribor, Lek d. d. Ljubljana, Gorenje d. o. o., Velenje, Engrotuš d. o. o. Celje, Revoz d. d. Novo mesto, Telekom Slovenije d. d. Ljubljana, Adecco H.R. d. o. o., Ljubljana, SŽ – Infrastruktura d. o. o., Ljubljana, Petrol d. d., Ljubljana, Hella Saturnus Slovenija d. o. o., Ljubljana, SŽ-VIT d. o. o., Ljubljana, Mahle Electric Drives Slovenija d. o. o., Šempeter pri Gorici in Unior d. d., Zreče.

V letu 2021 epidemija bolezni covid-19 in z njo povezani omejitveni ukrepi za preprečevanja širjenja koronavirusa na slovensko gospodarstvo niso imeli več tako močnega vpliva kot leta 2020. Potrošniki in podjetja so se prilagodili omejitvam, ukrepi pa so se že postopno sproščali, zato se je povečala zlasti aktivnost v predelovalnih dejavnostih in prometu. Ob pomoči države se je poleti pričelo tudi postopno okrevanje v storitvenih dejavnostih, med drugim v gostinstvu in turizmu. Manj spodbudne in spet bolj negotove so razmere v letošnjem letu. Zaradi vojne v Ukrajini in posledic sankcij proti Rusiji se je marca poslabšala gospodarska klima, predvsem zaradi rasti cen surovin in energentov narašča inflacija, pričakovati je upočasnitev gospodarske rasti.

Znatno gospodarsko okrevanje v letu 2021 je ugodno vplivalo na trg dela. Zaposlenost je dosegla rekordno visoko raven, brezposelnost pa se je močno zmanjšala, Ugodna zaposlitvena gibanja so bila prisotna tudi v prvih mesecih letošnjega leta. Zaradi pomanjkanja domače delovne sile, saj so se povečala strukturna neskladja, je bilo v porastu tudi zaposlovanje delavcev iz tujine. Povprečna registrirana brezposelnosti se je v letu 2021 v primerjavi s predhodnim letom znižala za 12,6 %, ob koncu letošnjega marca pa je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 26,7 % manj brezposelnih kot marca 2021. Delovno aktivno prebivalstvo se je po zadnjih podatkih za februar 2022 na letni ravni povečalo za 3,0%.

Področja dejavnosti, v katerih je bilo februarja 2022 v primerjavi z istim mesecem lanskega leta manj delovno aktivnih prebivalcev, so kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo ter finančne in zavarovalniške dejavnosti. V vseh ostalih dejavnostih se je število delovno aktivnih oseb na letni ravni zvišalo, najbolj v gostinstvu in gradbeništvu, nadpovprečno rast so imele tudi informacijske in komunikacijske dejavnosti, zdravstvo in socialno varstvo ter predelovalne dejavnosti.

Zmanjšanje števila na novo brezposelnih oseb poslabšuje strukturo brezposelnosti. Na zavodu za zaposlovanje ostaja vse več težje zaposljivih oseb, ki so hkrati dolgotrajno brezposelne. Primerjava brezposelnosti v letošnjem in lanskem marcu kaže, da se je v letu dni delež, ki ga predstavlja kategorija dolgotrajno brezposelnih oseb, povečal za 5,2 odstotne točke, na 56,0 %. Povečuje se tudi delež starejših brezposelnih oseb, starostna kategorija brezposelnih od 40 do 49 let za 0,2 odstotne točke, na 21,1 % in kategorija starejših od 50 let za 2,9 odstotne točke, na 39,6 %. V izobrazbeni strukturi je prišlo do povečanja deleža brezposelnih z osnovnošolsko izobrazbo, na 31,8 % in deleža brezposelnih s terciarno izobrazbo, na 16,7 %, brezposelni s poklicno in s srednjo strokovno in splošno izobrazbo pa predstavljajo manjše deleže kot marca lani.

Februarja 2022 je stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji znašala 6,6 %, kar je 2,4 odstotne točke manj kot februarja 2021. Najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti sta imeli Gorenjska (4,2 %) in Goriška regija (4,5 %). Sledijo Primorsko-notranjska regija (4,7 %), Osrednjeslovenska regija (6,2 %), Jugovzhodna Slovenija (6,5 %) in Koroška regija (6,6 %). Višjo stopnjo, kot je bila dosežena na republiški ravni, pa so imele naslednje regije: Obalno-kraška regija (6,8 %), Savinjska (7,1 %), Zasavska (7,8 %), Podravska (7,9 %), Posavska (8,2 %) in Pomurska (9,3%).

Po mednarodno primerljivih podatkih raziskovanja Aktivno in neaktivno prebivalstvo, ki ga izvaja SURS, je bila v četrtem četrtletju leta 2021 v Sloveniji stopnja anketne brezposelnosti 4,5 %. Stopnja aktivnosti prebivalstva je bila 59,0 % in stopnja delovne aktivnosti 56,3 %. Glede na primerljivo tromesečje leta 2020 sta se stopnja delovne aktivnosti in stopnja aktivnosti zvišali, prva za 1,1 in druga za 0,9 odstotne točke, medtem ko se je stopnja brezposelnosti znižala za 0,6 odstotne točke.

Informacije o trgu dela: Slovenija

Kratek pregled trga dela

Kje so na voljo prosta delovna mesta?

Kje so na voljo delavci?