Bodite sami svoj šef: podjetništvo in EU

Kriza v Evropi je poudarila pomen samozaposlovanja kot priložnosti za tiste, ki so brez dela. To velja zlasti za države članice EU, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela in v katerih je na voljo malo tradicionalnih zaposlitev. Z novim podjetjem se lahko ustvarijo delovna mesta za druge, pridobijo nova znanja in spretnosti, brezposelnim in ranljivim osebam pa celo omogoči, da prispevajo k družbi in gospodarstvu. Ob upoštevanju tega ima strategija Evropske komisije za zagotavljanje podpore podjetništvu in samozaposlovanju tri ključne točke.

Zagonska podjetja, ki jih ustanovijo brezposelne osebe in osebe iz prikrajšanih skupin

Številni ljudje se po dolgotrajni brezposelnosti odločijo za ustanovitev podjetja. Pri tem se ranljive skupine, kot so mladi, ženske, starejši, migranti ali invalidi, srečujejo s številnimi ovirami, ko poskušajo ustanoviti svoje podjetje ali ohraniti njegovo delovanje. Komisija v teh primerih zagotavlja podporo na številne načine.

Ker je v znanju moč, se je Komisija povezala z OECD, da bi povečala znanje in spodbudila učenje o podjetništvu. Njune pobude vključujejo poročila o politikah in publikacije, kot je Missing Entrepreneurs. Pri slednji gre za niz poročil, ki proučujejo, kako lahko javne politike ustvarijo delovna mesta z odstranitvijo ovir, s katerimi se srečujejo osebe iz prikrajšanih skupin, ko poskušajo ustanoviti podjetje. Vsaka izdaja vključuje tudi študije primerov javnih programov, ki podpirajo ustanavljanje podjetij v različnih državah članicah.

V vsaki državi članici EU javni zavodi za zaposlovanje zagotavljajo zagonskim podjetjem neposrednejšo podporo, kot so finančna pomoč, mentorstvo in usposabljanje. Nedavni ukrepi vključujejo:

• svetovalce za pomoč iskalcem zaposlitve, ki se želijo samozaposliti;
• subvencije za brezposelne ženske, ki ustanavljajo svoje podjetje;
• usposabljanje in pomoč starejšim pri ustanovitvi podjetja;
• finančno pomoč za mlade podjetnike.

Cilj nove strategije EU, tj. pobude za zagon in razširitev podjetij, je izboljšati razmere za rast zagonskih podjetij, ustvarjanje večjega števila delovnih mest in krepitev konkurenčnosti EU.

Socialna podjetja

Socialna podjetja so podjetja, katerih glavni cilj ni ustvarjanje dobička, temveč pomagati družbi. Podjetja, ki se ukvarjajo z recikliranjem, podjetja, ki izvajajo storitve za starejše, ter časopisna podjetja, ki najamejo brezdomce za prodajo svojih časopisov, so samo trije primeri socialnih podjetij.

Največja težava, s katero se srečujejo taka podjetja, je dostop do finančnih sredstev. Da bi jim pomagala, jim Komisija zagotavlja financiranje v okviru različnih programov, kot sta Program EU za zaposlovanje in socialne inovacije ter kapitalski instrument Evropski sklad za strateške naložbe.

Mikropodjetja

Mikropodjetja so mala podjetja z največ devetimi zaposlenimi ter letnim prometom ali bilančno vsoto, ki znaša manj kot 2 milijona EUR. Velika večina evropskih podjetij so mikropodjetja, zato imajo zelo pomembno vlogo v načrtu Komisije za boj proti brezposelnosti.

Podobno kot socialna podjetja tudi ta mala podjetja navadno nimajo dostopa do običajnih komercialnih posojil. Lahko pa izkoristijo številne možnosti mikrofinanciranja, kot so mikroposojila, ki so posojila v višini največ 25 000 EUR. EU zato zagotavlja podporo v okviru Programa EU za zaposlovanje in socialne inovacije ter Evropskega socialnega sklada.

 

Sorodne povezave:

Niz publikacij Missing Entrepreneurs

Javni zavodi za zaposlovanje

Zagon in razširitev podjetij

Program EU za zaposlovanje in socialne inovacije

Kapitalski instrument Evropski sklad za strateške naložbe

Evropski socialni sklad

 

Več o tem:

Evropski dnevi zaposlovanja

Drop’pin@EURES

Poišči Euresove svetovalce

Življenjske in delovne razmere v državah Euresa

Euresova zbirka podatkov o prostih delovnih mestih

Euresove storitve za delodajalce

Euresov koledar prireditev

Prihodnji spletni dogodki

EURES na Facebooku

EURES na Twitterju

EURES na LinkedInu